Preskoči na vsebino


MOVRAŽ - podružnična cerkev sv. Marije Magdalene v SMOKVICI

Pavel Naldini v Cerkvenem krajepisu Kopra o Smokvici leta 1700 zapiše: »Pot od Movraža do druge župnijske vasi, Smokvice je prijetna in zložna, kljub temu da se vije po kamnitem in nevarnem krasu. Prva Božja zavetnica cerkve v Smokvici je nesrečna Odrešenikova spremljevalka Marija Magdalena. Ob njenem glavnem oltarju stojita še dva stranska, in sicer oltar svete Trojice in oltar sv. Antona opata. O tem, kako vdano so vedno častili to cerkev, lahko sklepamo po številu njenih obnov, brez katerih ne bi bila dvakrat posvečena; prvič jo je 28. oktobra 1422 posvetil Jeremija Pola, drugič 15. novembra 1665 pa Frančišek Zeno. Predanost vernikov, ki so se odločili svojemu Gospodu obnoviti razpadajoče ali porušene cerkve, je bila zmerom nekaj velikega.« (P. Naldini, Cerkveni krajepis ali Opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper, Venezia 1700; ob 300. Letnici izida izvirnika: Knjižica Annales Majora, Koper 2001, str. 275-276).

  • Prvič je bila cerkev v Smokvici posvečena 28. oktobra 1422, posvetil jo je koprski škof Jeremija Pola (1420-1424). Med arhitekturnimi elementi cerkve, ki v kvaliteti izstopa je kamnit portal v prezbiteriju, ki vodi v zakristijo in je hkrati edini arhitekturni element, ki se je ohranil od prvotne cerkve.

  • V movraški kroniki beremo, da je bila cerkev (na novo) zgrajena okoli leta 1580.
  • V času beneško-avstrijskih vojn (1615-1617) Sočergo (S. Quiroco) leta 1615 ali 1616 izropajo in požgejo Uskoki – zavezniki nadvojvod. Isto se zgodi Movražu, Smokvici in Gračišču. Gotovo je bila poškodovana tudi cerkev v Smokvici. Samo prebivalstvo omenjenih krajev pa je bilo podvrženo zatiranju.
  • Sledila je verjetno večja obnova cerkve. Škof, Pavel Naldini, namreč omenja njeno ponovno posvetitev, 15. novembra 1665, po koprskem škofu Frančišku Zenu (1660-1680).
  • Novo obnovo cerkve nam izpričuje kamnit ravno zaključen vhodni portal, v katerem je vklesana letnica 1796.
  • Zvonik, beneškega tipa, so gradili v letih 1872 in 1887 in ga posvetili sv. Antonu. Zvonik stoji na levi prednji strani cerkve, katerega vzhodna stran uporablja fasadni vzhodni zid cerkve.   Na kamnitem polkrožno oblikovanem portalu, ki stoji nasproti vhodnega portala v cerkev je letnica 1887 in monogram F. J., letnico najdemo zapisano tudi na vetrni zastavici na vrhu zvonika. Zvonik je zgradil mojster Jožef Franca, doma iz Gračišča, ki je v drugi polovici 19. stoletja pogosto gradil zvonike, med njimi: v Gračišču l. 1876, v Smokvici 1887, v Movražu l. 1888.
  • Zadnjo obnovo doživi cerkev v letih 2003 – 2006.

 

 

OPIS NOTRANJŠČINE

Ladijski del cerkve je v tlorisu pravokotnik. Ladja in prezbiterij imata raven strop. Prezbiterij je od ladje ločen s polkrožno oblikovanim slavolokom, ki ima poudarjene profilirane pilasterske kapitele. Tla v prezbiteriju so višja za stopnico od ladijskih. V ladji in v prezbiteriju je cerkev tlakovana s pravokotnimi kamnitimi ploščami. Na zahodni steni ladje je lesen pevski kor, ki sloni na dveh kamnitih slopih.

 

Cerkev ima tri oltarje:

Pavel Naldini v omenjeni knjigi iz leta 1700, omenja tri oltarje. Verjetno sta bila kmalu nato zamenjana glavni oltar posvečen sv. Mariji Magdaleni in desni stranski oltar, ki je posvečen sv. Antonu puščavniku, oba restavrirana ob zadnji obnovi. Levi stranski oltar Svete Trojice je ostal isti in je potreben restavracije.

 

Glavni oltar

Renesančno oblikovani glavni oltar nosi letnico 1703 z napisom na oltarnem nastavku:

QVESTA OPERA FV

FATTA DELLA LEMOSINA QVESTVATA

DALLI DEVOTI DISANT.  ANTONIO SOTTO LA

DIRETTIONE ET GOVERNO DELL. REVERENDO

FRANCESCO BILICEO PIEVANO ET PRE GIORGIO

 HRANAELLI NEPOTE DI SVDETO PIEVA

NO AMBI DVE DALMATINI.  DEL

ANNO 1703.

Pala – slika glavnega oltarja upodablja Devico Marijo s sedečim detetom Jezusom, sv. Marijo Magdaleno na Marijini levi strani in po vsej verjetnosti apostolom sv. Matejem (s helebardo in knjigo v roki)na njeni desni strani. Oltar je lesen, z dvema hrustančasto okrašenima stebroma in angelskima glavicama nad njima. Atika je trikotno oblikovana, v sredi je razprta samo za leseno figuro sv. Antona, ki ima v eni roki ogenj, v drugi pa palico z zvončkom. Lesen antipendij, ki ga bo treba še obnoviti nosi dragoceno uokvirjeno sliko na usnju z motivov Križanja. Slika se hrani drugje. Ko bo obnovljen antipendij, se jo bo za smokavski praznik – šagro sv. Marije Magdalene - tudi prinašala v cerkev.

 

 

Desni stranski renesančni oltar je posvečen sv. Antonu. Oltar je v celoti lesen. Nad visokim oltarnim nastavkom so tri niše, ločene med seboj s kaneliranimi stebri. Srednja niša je višja s kipom sv. Antona Puščavnika s palico in prašičem. V levi niši je sv. Boštjan (Sebastjan), v desni sv. Rok, ki kaže svoje rane. Atika je trikotno oblikovana in v sredini razprta. Tu je upodobljen bog Oče, ki izhaja iz oblakov. Na levi in desni strani atike sta po en angel. Na lesenem antipendiju je naslikan sv. Anton s knjigo, palico in zvončki.

 

Levi stranski oltar posvečen Sveti Trojici uprizarja Marijino kronanje.  Oltar je lesen. Sliko uokvirjata na vsaki strani po dva stebra, ki sta pobarvana v imitaciji kamna. Atika je samo nakazana.

 

Vitražna okna

Okni v cerkvi imata vitraža: prvi upodablja sv. Marijo Magdaleno; drugi Sveto Družino.

 

 

 




Print Friendly and PDF


obiski spletne strani']); _gaq.push(['_setDomainName', 'zupnija-socerga.rkc.si']); _gaq.push(['_trackPageview']); (function() { var ga = document.createElement('script'); ga.type = 'text/javascript'; ga.async = true; ga.src = ('https:' == document.location.protocol ? 'https://ssl' : 'http://www') + '.google-analytics.com/ga.js'; var s = document.getElementsByTagName('script')[0]; s.parentNode.insertBefore(ga, s); })(); }