sv. Evfemija

SOČERGA: Župnijska cerkev Srca Jezusovega: desno v prezbiteriju zidna freska sv. Evfemije (C. Avgustini - 1943)

SV. EVFEMIJA se je rodila v Kalcedonu (Bitinija v Mali Aziji). Kot hči uglednih staršev (starša sta bila Filofrone in Theodosia), je prejela dobro izobrazbo, v skladu s pravili krščanskega življenja.

Med Dioklecijanovim preganjanjem, pri njenih petnajstih letih, je bila aretirana skupaj z drugimi 49. kristjani. Ker je zavrgla darovanje poganskim božanstvom in ostajala zvesta svojim duhovnim idealom so jo mučili. Mučeniško smrt doživi v areni v Kalcedonu, 16. septembra leta 303. Vržena je bila med leve. Le ti, kot da bi zaznavali njeno svetost, so njeno telo zavračali jesti.

Verni kristjani uspejo rešiti njeno telo in ga imajo prikritega do Milanskega edikta – razglasa, s katerim je cesar Konstantin I. Veliki leta 313 dopustil krščanstvu pravico javnega udejstvovanja in ga izenačil z drugimi religijami v cesarstvu. Na njenem grobu je bila zgrajena cerkev, kjer je leta 451 potekal kalcedonski koncil.

Leta 620 so Kalcedon osvojili Perzijci. Njeno telo prenesejo v Carigrad, kjer ji je cesar Konstantin III dal zgraditi novo cerkev.

Kot pravi izročilo je leta 800 sarkofag z njenimi ostanki skrivnostno izginil iz Carigrada in se skoraj čudežno pojavil na plaži v Rovinju v Istri. Njene relikvije se danes hranijo v glavni cerkvi v Rovinju.

Verjetno so njene ostanke rešili nekateri verni čolnarji, v strahu, da bi jih cesarica Irena ne oskrunila. Bila je namreč privrženka ikonoklazmu – radikalni smeri, ki je nasprotovala upodabljanju Svete Trojice, Kristusa, Marije, angelov in svetnikov ter javnemu in zasebnemu čaščenju svetih podob.

Po legendi, so prebivalci Rovinja zaman poskušali na različne načine in z najmočnejšimi živalmi prenesti sarkofag sv. Evfemije v mesto. Končno to uspe otroku s pomočjo dveh kravic. Krščanstvo resnično ne more temeljiti na sili ali moči, ampak krotkosti in preprostosti.

CEREKEV SV. EVFEMIJE v SOČERGI

Kot podružnična cerkev v Sočergi, je poljska cerkev sv. Evfemije z enim zvonom, omenjena v vizitacijskem poročilu, apostolskega vizitatorja Agostina Valiera, iz leta 1579.

Koprski škof Frančišek Zeno (1660-1680) je opravi pet vizitacij svoje škofije. V prvih štirih si ogleda tudi cerkev sv. Efvemije. Iz njegove prve vizitacije leta 1661 izvemo, da je bila (chiesa campestre) 'poljska' cerkev sv. Evfemije enoladijska s stropom. Streho je imela leseno. Imela je tudi zvon, ter zvonček za povzdigovanje med mašo, medeninasto posodo in pilo z vodo.  Šagro se je imelo 16. maja. Edini posvečeni oltar, je naslovljen svetnici mučenki sv.  Evfemiji.  Oltar je imel tri prte in parapet, svečnike iz železa, dva angelčka in en križ.  Oltarna pala je bila naslikana: v sredini Blažena Devica, ob strani sv. Uršula in sv. Evfemija. Bratovščino, ki je skrbela za cerkev, je takrat (l. 1661) vodil gastald Benetto Gregorich.

Pri omenjeni prvi vizitaciji škof Zano naroči naj se napravi nov oltarni križ, bel ali rdeč mašni plašč, albo, ter naj se nabavi mašno knjigo. Pri drugi vizitaciji (l. 1664) naroča naj se napravi novo oltarno palo, ki jo v njegovi četrti vizitaciji (l. 1672) najde obnovljeno.

Koprski škof Pavel Naldini v knjigi Cerkveni krajepis Kopra, izšla leta 1700, prav tako omenja enoladijsko cerkev sv. Evfemije.

V vojaškem zemljevidu 1763-1787, XVII 9 A1: je cerkev  narisana in v pripadajoči knjigi št. 3, na str. 219 piše: »Izvir pod sv. Evfemijo poleti presahne.«

V Franciskejskem katastru (1817) je cerkev sv. Evfemije označena v ruševinah: »Ruine snit Euphemia«. Cerkev je gotovo doživela usodo mnogih cerkva, ki so bile porušene, za časa Jožefinskih reform.