KUBED - pokopališka cerkev sv. Mihaela
Pokopališka cerkev sv. Mihaela v Kubedu stoji na rahli vzpetini na južni strani vasi Kubed. Okoli cerkve je z zidovjem obdano pokopališče, ki je eno najstarejših v okolici. Pokopališče je po vse verjetnosti nepretrgoma v rabi vse od 11. stoletja naprej.
Nivo tlaka v sami cerkvi je danes za dve stopnici (pred obnovo leta 2010 tri stopnice) nižji od zunanjega nivoja tal, t.j. pokopališča, ki se mu je nivo zaradi količine pokopanih precej dvignil.
Leta 1911 so pokopališče razširili in posadili prve ciprese. Nekaj od teh prvih cipres še danes raste. Leta 1962 so morali posekati dve veliki lipi, znamenji, da so tu Slovenci, ki sta rasli na severni strani pokopališča in sta že močno poškodovali pokopališki zid proti potoku. Stari Kubejci so znali reči: »Bomo se že spočili pod lipo.« ali tudi: »Bo že boljše, ko me bodo nesli pod lipo«. Obnove in urejanje pokopališča zasledimo še v letih 1978 in 1988, ko so med drugim speljali vodovodno cev k vhodu cerkve.
Vhodna južna fasada cerkve je gotsko oblikovana s kamnitim vhodnim portalom iz 15. stoletja. Na vsaki strani portala sta ozki pokončni lini. V trikotnem zaključku fasade pa je lina v obliki križa. Vzhodna in zahodna fasada imata po eno kvadratno kamnito okno, ki osvetljujeta glavni oltarni prostor. Severna fasada je ravno zaključena in ima v trikotnem čelnem zaključku fasade ozko pokončno lino. Cerkev je bila zadnjič na novo ometana leta 2010 in krita s korci ok. leta 2000. Streha je dvokapna v smeri jug-sever.
Iz vizitacijskega poročila, iz leta 1661, škofa Zena zvemo, da je imela cerkev sv. Mihaela, obdana s pokopališčem, dva zvonova: večjega in manjšega. Današnja cerkev ima nad fasado, v osi portala, preprost oblikovan zvonik v obliki preslice z letnico 1851.
Leta 1985 se je kupil mali 18 kilogramski zvonček. Cerkvica sv. Mihaela je bila brez zvona celih 43 let. Zadnji zvon je bil odvzet od Italijanov med 2. svetovno vojno. Novi zvonček je hkrati nadomeščal redno zvonjenje v župnijski cerkvi »v gradu«, ker tam ni bilo nikogar, da bi zvonil. Angel Udovič v knjigi »Knjiga mojega življenja« zapiše: »In to nas je več tu mojih sosedov, najsi bo žensk ali moških, ki smo pripravljeni, da se to zvonjenje točno vrši in to vsak dan ob vsakem vremenu ali prazniku ali nedeljo ali delovni dan. In upam tudi, da ko mene več ne bo, ker se moje življenje nagiba h koncu, da bo se to obdržalo«. Isti je leta 1978 zapisal v cestni tlak takoj za vhodom na pokopališče pomenljivi stavek: »Tu je naš drugi dom«.
Za praznik sv. Mihaela 29.9.1985 so poleg namestitve zvona tudi popravili in prepleskali cerkev. Napravijo tudi dvoje klopi. V letu 1997 so začeli konkretneje razmišljati o obnovi pokopališke cerkve sv. Mihaela v Kubedu. Vaščani Kubeda začnejo z zbiranjem denar in tako prenovijo celotno ostrešje cerkve in streho na novo prekrijejo.
Oktobra 2010 se je obnova končala, ko je naročnik del: Mestna občina Koper, pod nadzorstvom ZVKDS enote Piran, delo končal z zunanjim in notranjim ometanjem ter prebelitvijo cerkve. Tlak cerkve dvignejo za okoli 30 cm, t.j. za eno stopnico. Konča se tudi restavracija oltarja. Za dan blagoslovitve cerkve 2.10.2011 se je nabavil še nov kelih s pateno, vrčke za mašo in vijoličast mašni plašč. Ob prazniku se je župnik zahvalil vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri obnovi cerkve, s prošnjo »Naj Bog, milostno sprejema daritve Cerkve na tem oltarju in svoje ljudstvo izpopolnjuje v svoj večni dar.«
Cerkev ima enoten prostor tlakovan z velikimi kamnitimi ploščami. Glede na svojo lego in zasnovo spada med najosnovnejše primere podružničnih in pokopaliških cerkva, ki so bile na tem področju pogoste, danes pa so le redke ohranjene.
Nedavno je bil tu raven strop obit z lesonitkami. Danes je lepo odprto leseno ostrešje (ok. 2000).
Na star zidan oltar so verjetno v 17. stoletju dodali kamnito ploščo in na njega postavili gotski oltar. Gotski oltar je omenjen v vizitaciji škofa Zena, ki je leta 1661 opravil vizitacijo v Kubedu. Kamnita plošča ima izklesano nišo v katero je nameščena kamnita plošča z relikvijami. Ob zadnji obnovi (2010) se je dodala še ena kamnita plošča. Leseni oltar (tako tudi že leta 1661) ima tri niše ločene s kaneliranimi stebri. V središču je lik Device Marije z malim Jezusom v naročju, levo je kip sv. Mihaela nadangela, desno sv. Štefana, diakona. V oltarni nastavek je vrezana rastlinska dekoracija. Na vrhu oltarja kraljuje vstali Jezus. K oltarju spada tudi razpelo na sredini oltarne mize. Oltar je bil restavriran koncem septembra 2010 v ateljeju Jurija Makovca z Gradišča pri Vipavi.
Ob vhodnem portalu sta na fasado prislonjena nagrobnika iz druge polovice 19. stoletja. Na desni strani je nagrobnik s trikratnim zaključkom župnika Janeza Skočirja, ki je začel z gradnjo nove cerkve sv. Florijana v Kubedu. Levi nagrobnik ima neogotski zaključek. Tu je pokopan njegov naslednik g. Franc Ovsenik.
Na pokopališču sta pokopana še dva domačina – duhovnika: Ivan Udovič, rojen 13.4.1826 v Kubedu. Umrl 27.8.1864 kot kurat v Topolovcu (Hrvijih) in Alojz Stanislav Kocijančič, duhovnik – pesnik - pisatelj, rojen 20.5.1913 v Kubedu. Umrl 19.11.1991 v Klancu.
Omeniti gre tudi grob Jožefa Franca, domačina iz Gračišča, ki je okoli leta 1890 postavil vrsto cerkvenih zvonikov v okolici Kubeda.
Prav pa je, da se spomnimo težkih trenutkov tukajšnjih ljudi z dne 2.10.1943, ko so Nemci privršali v Istro in požgali vas Kubed in druge vasi v okolici. Mnogi so tudi padli pod streli. Prosimo, naj Kristusov mir zakraljuje med vsemi.
